Novi ambasador trajnostne mobilnosti Mobiln.si v Domžalah: ALJAŽ PRAZNIK

Aljaž Praznik je mladi župan in novi ambasador trajnostne mobilnosti Mobiln.si v Domžalah, ki si prizadeva za razvoj Domžal in bolj trajnostno prihodnost občine.

Maturiral je na Gimnaziji Poljane, trenutno pa je študent Mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede. Domžale so njegov dom že vse življenje, kjer aktivno sodeluje pri različnih pobudah. Prav močna povezanost z lokalnim okoljem ga je spodbudila, da se je prijavil na razpis za mladega župana, saj verjame, da lahko s svežimi idejami in sodelovanjem prispeva k pozitivnim spremembam.

Njegova misija je vključevanje mladih v odločanje, spodbujanje odprtih pogovorov in graditi skupnost, kjer različna mnenja niso ovira, ampak gonilo napredka. Zavzema se za transparentnost in kulturo dialoga, kar je ključ do uspešne in vključujoče skupnosti.

Ena izmed njegovih osrednjih vizij so zelene Domžale – mesto, kjer trajnostna mobilnost in urejeno okolje prispevata k višji kakovosti življenja vseh prebivalcev, od najmlajših do najstarejših. Prepričan je, da lahko s premišljenimi ukrepi ustvarimo prostor, ki bo prijeten za bivanje in gibanje vseh generacij.

Kot mladi župan in ambasador trajnostne mobilnosti Mobiln.si sprejemaš pomembno vlogo pri spodbujanju bolj zelenih načinov prevoza. Kako sam živiš "zeleno" v svojem vsakdanu – na primer pri izbiri prevoza? Kaj te je navdihnilo, da si spremenil svoje navade, in kako to pokažeš drugim kot zgled?

Dejansko živimo v svetu, kjer je potrebno o takšnem načinu življenja aktivno razmišljati in na tem delati, ker je potrebno razbijati neke navade, na primer stalno potovanje z avtomobilom. Sicer sem privrženec hoje, ko je to mogoče, jasno pa kolesa predstavljajo odlično alternativo tudi za daljše poti. Mislim sicer, da je to neka pomembna agenda, živeti čimbolj zeleno, vključuje pa veliko več kot samo način prevoza. Je pa to lahko nek dober začetek, da se, ko je to možno, odpovemo avtomobilu. Ljudem, ki se s tem tudi več ukvarjamo, je zagotovo navdih naša prihodnost, ker je jasno, da moramo spremeniti naše navade in da moramo bolje poskrbeti za okolje. Specifično pa ob hoji in kolesarjenju, tako kot pri drugih športnih aktivnostih, hitro občutiš zadovoljstvo, mir in se kar malce zaljubiš v to.

Sam živiš v Domžalah že od malih nog. Kaj po tvojem mnenju največkrat ustavi Domžalčane, da ne sedejo na kolo ali ne pustijo avta doma?

Glavni razlog je najbrž navada – avto je pogosto preprosto prva izbira, tudi ko to ni nujno. Potrebujemo več pozitivnih izkušenj, ki pokažejo, da gre drugače – bolj zdravo, bolj enostavno in prijazno okolju. Sicer pa mislim, da moramo pogledati tudi na svetlejšo plat, je veliko občanov, ki uporabljajo drugačne tipe prevoza, tudi kolo. Navsezadnje imamo tudi sistem izposoje koles, za katerega menim, da je bil dobro sprejet. Zagotovo pa je vedno prostor za napredek. Kot rečeno pa je za to pomembno spreminjanje navad.

Če bi imel priložnost vplivati na spremembe v lokalni skupnosti, kaj bi predlagal za boljšo dostopnost trajnostne mobilnosti? Kako bi lahko kolesa, hoja ali javni prevoz postali dostopnejši? Kako bi navdušil mlade in ostale, da jih uporabljajo bolj pogosto?

Javni prevoz je neka stvar, na katero lokalno vodstvo težje vpliva, se pa vsi zavedamo, da bolj kot je razširjen vozni red, več kot je postaj, cenejši kot je, bolje je. Kar se tiče obstoječih poti, tako za kolesarje kot za pešce, je vedno potrebno delati na infrastrukturi, ki zagotavlja varnost (na primer osvetljava) in priročnost (čim več kolesarnic, več postaj sistema DBajk). Kot pravite, pa je to potrebno tudi predstaviti javnosti, za kar je potrebno najbrž še več dela kot za same rešitve. Nujni so dogodki v skupnosti, kjer lahko občani preizkusijo različne oblike trajnostne mobilnosti in občutijo stvari na lastni koži. Če nekaj preizkusiš in vidiš, da deluje, si veliko bolj pripravljen, da to sprejmeš kot del vsakdana.

Kolesarjenje je super, ampak le, če je varno in prijetno. Kaj meniš o trenutnem stanju kolesarskih poti in infrastrukturi v Domžalah? Kaj bi dodal ali izboljšal, da bi več ljudi reklo: "Ja, danes grem na pot s kolesom!"?

Dejansko je v Domžalah kar nekaj dobrih kolesarskih poti. Dosledno označevanje in ločitev med pešci in kolesarji in pa označbe samih kolesarskih poti pa zagotovo nikoli niso popolne. Vem pa, da se vodstvo občine s tem redno seznanja in trudi z izboljšanjem označb. Sam bi dodal še dodatno infrastrukturo, v smislu klopi za počitek, pitnikov, navsezadnje tudi kolesarnic.

Mislim, da sicer obstaja še popolnoma ločena težava in sicer občutek varnosti in spoštovanja na cesti. Žal, strpnost nas voznikov težko spreminjamo z infrastrukturo, varnost pa se da povišati na primer z osvetljavo. Mislim, da je pomembno, da se kolesarji na cestah ne počutijo ogrožene, samo zato ker obstajajo. Morda ne bi škodilo, da vozniki avtov malce ponovimo CPP pravila, sedaj ko bo tudi kolesarjev vse več na cestah, saj gre za legitimen del prometa, kar se na cestah pogosto ne upošteva.

Kot mladi župan imaš edinstveno priložnost nagovoriti vrstnike. Kako bi prepričal mlade, da pogosteje izberejo kolo, pešačenje ali javni prevoz namesto avtomobila? Kakšne zanimnive ideje ali akcije bi jih, po tvojem mnenju, k temu pritegnile?

Zagotovo je najbolje, da se ta koncept predstavlja čimprej, že v osnovni šoli. Tam je trajnostno mobilnost potrebno predstaviti kot nekaj kul in kot nekaj koristnega. To se lahko počne s kolesarskimi izzivi med šolami in z uličnimi dogodki na kakšnem »dnevu brez avtomobila«. Starejše mlade, nas najbrž bolj nagovori neka izboljšana kvaliteta življenja, zato bi več poudarka namenil ozaveščanju o individualnem zdravju in o trajnosti mobilnosti kot načinu zaščite planeta. Je pa za naše generacije tudi ključno, da je trajnostna mobilnost kot taka čimbolj dostopna, da ne izpade kot neko dodatno delo. Ravno zato menim, da je sistem izposoje koles DBajk korak v pravo smer.

Kako pomembno je, da mestne oblasti, lokalna podjetja in prebivalci stopijo skupaj za bolj trajnostne Domžale? Imaš morda kakšen primer, kjer je takšno sodelovanje že obrodilo sadove?

Zelo pomembno. Čistilne akcije, v katerih se res vidi, kako kot skupnost stopimo skupaj, so ne le povezovalna ampak tudi koristna stvar. Najbrž bi tak vključujoč pristop lahko uporabili tudi pri drugih aspektih, kar mislim, da je tudi neka vizija vodstva občine. Zagotovo je vključujoč, sodelovalni, lokalni pristop edini, ki je smiseln, je pa najbrž najzahtevnejši.

Če bi lahko mlade spodbudil k enemu majhnemu, a pomembnemu koraku za bolj trajnostno in zeleno prihodnost Domžal, kaj bi jim svetoval?

Moj nasvet je vedno: začni s seboj. Ena pot na teden s kolesom namesto z avtom. Ena odločitev, da greš peš. Ena poteza, ki postane navada. Potem se to hitro razvije v navado, ki jo počnemo z družino in prijatelji. Ko pa takšne stvari počnemo skupaj, se lahko doseže velike stvari.